Rak materničnega vratu je med raki izjema, saj o njem vemo dovolj, da lahko preprečimo skoraj vsak nov primer tega raka. Ženske, ki redno hodijo na presejalne preglede, imajo kar 70–80 % manjšo verjetnost, da bodo kadarkoli zbolele za rakom materničnega vratu. Prav tako ženske, ki so bile cepljene proti HPV še pred prvo okužbo. Če je ženska cepljena proti HPV in se redno udeležuje presejalnih pregledov, je verjetnost, da bo zbolela za rakom materničnega vratu, izjemno majhna.

RMV je danes obvladljiva bolezen, ki se da s cepljenjem in z rednimi ginekološkimi pregledi preprečiti!

Ker se prvi simptomi in znaki RMV pojavijo večinoma šele takrat, ko so celice na materničnem vratu že rakave in rak razširjen, so redni preventivni ginekološki pregledi za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb nujni. Ginekologi s presejanjem zdravih žensk odkrijejo velik delež predrakavih sprememb pravočasno, še preden se razvije rak. Z enostavnimi postopki nato te spremembe odstranijo in s tem preprečijo razvoj raka.

Bris materničnega vratu je osnovna preiskava za uspešno odkrivanje predrakavih sprememb in začetnega raka materničnega vratu. Je enostaven in neboleč odvzem brisa celic materničnega ustja (cerviks) pri ginekološkem pregledu. Bris materničnega ustja je sestavni del preventivnega ginekološkega pregleda za preprečevanja raka materničnega vratu. Ginekolog z lesenim loparčkom in krtačko podrsa po površini in vhodu v maternično ustje, da dobi vzorec celic iz njune površine. Odvzete celice nanese na objektno stekelce in jih pripravi za kasnejše obarvanje in pregled v laboratoriju. Odvzem in pregled celic v brisu materničnega vratu se imenuje po grškem zdravniku Georgu Papanicolaouu tudi "test po Papanicolaouu" ali kratko test PAP.
 

Z odvzemom BMV pri zdravi ženski, ki je brez simptomov, odkrijemo zgodnje, predrakave spremembe in jih uspešno zdravimo. S tem preprečimo, da bi se rak sploh razvil!

Bris materničnega vratu pregledajo in ocenijo v citopatološkem laboratoriju. Izvid brisa je lahko negativen ali patološki.

Številke, ki so na citološkem izvidu, so v šifre spremenjena imena celičnih sprememb in niso povezana s stopnjo patoloških sprememb. Namenjene so izključno računalniški obdelavi. Zato ne povedo, kako hude so spremembe. Ginekolog vam mora pojasniti vrsto celičnih sprememb z besednim opisom in ne s številkami!

Negativen izvid se deli v dve podskupini:

• Normalen bris – celice v brisu niso spremenjene. 
• Neneoplastične spremembe – v brisu so samo vnetne ali druge spremembe, ki niso nevarne za raka materničnega vratu.

V Sloveniji je pri okrog 95 % žensk, ki hodijo na redne presejalne preglede, izvid brisa materničnega vratu negativen. Pri njih je priporočen ponoven presejalni pregled čez tri leta. Vstopnicam v program ZORA ali ponovnim vstopnicam (ženskam, ki niso imele presejalnega brisa materničnega vratu že vsaj 5 let) se priporoča, da prva dva presejalna pregleda opravijo v razmiku enega leta, naslednje presejalne preglede pa na tri leta. Ne glede na izvid presejalnega brisa se ženska kadarkoli lahko naroči pri ginekologu, če ima težave. Prav tako lahko ginekolog predlaga dodatne preglede kadar oceni, da je to potrebno.

Okoli 5 % žensk ima patološki izvid presejalnega brisa. Celice v brisu so lahko blago ali huje spremenjene. Blage spremembe so prisotne v okoli 4 % brisov, hude pa v okoli 1 %. Nadaljnji postopki so različni, zato je v primeru patološkega izvida brisa materničnega vratu zelo pomembno ugotoviti, za kakšne spremembe gre. O podrobnejšem izvidu povprašajte svojo ginekologinjo ali ginekologa.

Patološki izvidi nizke stopnje (blage celične spremembe):

• APC-N, kar pomeni Atipične Ploščate Celice, Neopredeljene in
• PIL-NS, kar pomeni Ploščatocelična Intraepitelijska Lezija Nizke Stopnje.

• Izvid AŽC-N (pomeni Atipične Žlezne Celice, Neopredeljene) je zelo redek. Kaže na blage spremembe v materničnem kanalu, kjer je izvid brisa materničnega vratu manj zanesljiv, zato so potrebni dodatni diagnostični postopki. Ginekologinja ali ginekolog vam bo pojasnil, kako bo ukrepal pri takem izvidu.

Patološki izvidi visoke stopnje (hujše celične spremembe):

• APC-VS, kar pomeni Atipične Ploščate Celice, pri katerih ni mogoče izključiti sprememb Visoke Stopnje in
• PIL-VS, kar pomeni Ploščatocelična Intraepitelijska Lezija Visoke Stopnje.

Pri obeh izvidih praviloma priporočamo kolposkopijo in tudi zdravljenje, če je potrebno.

• Izvid AŽC-VN je redek, pomeni pa Atipične Žlezne Celice, Verjetno Neoplastične. Gre za žlezne celične spremembe, ki so zelo verjetno visoke stopnje. Tudi v tem primeru bodo potrebni dodatni diagnostični postopki, kot sta kolposkopija in abrazija materničnega kanala. 

Patološki izvid ne pomeni, da ima ženska raka! Ženske s patološkim izvidom brisa materničnega vratu potrebujejo dodatne teste v skladu s sodobnimi strokovnimi smernicami. Če so spremembe blage je priporočen kontrolni pregled čez pol leta, večina blagih sprememb v tem času spontano izzveni in ženske ne potrebujejo zdravljenja. Če so spremembe hude, je potrebna kolposkopija.

Rak materničnega vratu raste počasi in rabi več let, da napreduje iz predrakave v rakavo obliko. Za uspešno odkrivanje predrakavih sprememb tako pri ženskah, ki nimajo ginekoloških težav, zadošča pregled vsako tretje leto, če sta izvida dveh testov, opravljenih v obdobju enega leta, negativna.

Pregled brisa materničnega vratu je zanesljiv in v 80–90 % primerov prepreči raka. Oceno celic v brisu včasih otežuje ali celo prepreči slab vzorec: zgodi se, da je celic v brisu premalo ali so pomešane z izcedkom ali krvjo. V takšnem primeru boste povabljeni na ponovni pregled. Nemogoče je povsem izključiti tudi zmotno oceno ocenjevalca. Program ZORA posveča posebno skrb kakovosti dela ginekologov in izobraževanju ter strokovnemu nadzorovanju dela v laboratorijih zato, da bi bile ocene brisov kar najbolj točne. 

Kljub negativnemu izvidu testa PAP pa bodite pozorni na kakršne koli spremembe in težave. Če se pojavijo, čim prej obiščete svojega ginekologa.

Razen običajnih higienskih postopkov pred ginekološkim pregledom niso potrebne posebne priprave. Svetujemo, da dan pred odvzemom brisa materničnega vratu ne uporabljate kemičnih sredstev za preprečevanje nosečnosti (kreme, pene, kondomi s spermicidi), ker te snovi vplivajo na izvid testa. Pregleda ne svetujemo v času menstruacije, ker kri otežuje ocenjevanje celic v laboratoriju. To pravilo pa ne velja, če sumite, da krvavitev ni redna menstruacija. V tem primeru svetujemo čimprejšnji posvet pri ginekologu.

Dodatne preiskave so potrebne, če je izvid presejalnega brisa patološki ali če brisa zaradi slabe kakovosti ni mogoče oceniti. Ženske s patološkim izvidom brisa materničnega vratu potrebujejo dodatne teste v skladu s sodobnimi strokovnimi smernicami:

• Če so spremembe blage je priporočen kontrolni pregled čez pol leta, večina blagih sprememb v tem času spontano izzveni in ženske ne potrebujejo zdravljenja. Na kontrolnem pregledu ginekolog ponovno odvzame bris materničnega vratu za citološki pregled in ob indikacijah naredi tudi triažni test HPV.
• Če so spremembe hude, je potrebna kolposkopija, med katero lahko ginekolog opravi tudi biopsijo. 
  
  

Predrakave spremembe zdravijo ginekologi operaterji z manjšimi operativnimi posegi, kot so ekscizija LLETZ (izrez z električno zanko, ki ga naredijo največkrat), konizacija (stožčast izrez s skalpelom) materničnega vratu ali redkeje destrukcija (uničenje). Izvajajo se ambulantno ali med kratko hospitalizacijo z uporabo lokalne ali splošne anestezije. Ozdravitev je v teh primerih tako rekoč 100-odstotna.

Zdravljenje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb materničnega vratu ne zmanjšuje sposobnosti za kasnejšo zanositev in porod ter ne vpliva na spolno življenje.

S cepljenjem proti HPV lahko uspešno preprečimo:

• okoli 50−80 % predrakavih sprememb materničnega vratu visoke stopnje (PIL-VS – CIN 2 in CIN 3);
• okoli 70−90 % raka materničnega vratu;
• delež drugih, s HPV-povezanih predrakavih in rakavih sprememb nožnice, zunanjega spolovila in rakov ustne votline in žrela pri obeh spolih;
• okoli 90 % genitalnih bradavic (4- in 9-valentno cepivo) pri obeh spolih.

Ker cepivo ni terapevtsko (ne pozdravi že obstoječih okužb) in ker se dekleta okužijo najpogosteje v prvem letu po začetku spolnih odnosov, je cepljenje najbolj učinkovito, če ga opravimo pred prvim spolnim odnosom. V Sloveniji je cepljenje od leta 2009 na voljo brezplačno vsem deklicam v 6. razredu osnovne šole, po novem pa tudi zamudnicam, ki se niso cepile po programu. Od leta 2021 je brezplačno cepljenje na voljo tudi dečkom v 6. razredu osnovne šole. Cepljenje je dostopno tudi ostalim ženskam, vendar ga morajo plačati. Vsako leto se cepi le okoli polovica vseh deklic, ki jim je omogočeno brezplačno cepljenje (podatki NIJZ o precepljenosti). Zavedati se moramo, da je tudi odločitev za ne-cepljenje odločitev, ki za necepljeno deklico pomeni tako večje tveganje za predrakave spremembe ali RMV, kot tudi za zdravljenje predrakavih sprememb ali RMV z morebitnimi zapleti in tudi večje tveganje za druge bolezni, ki so povezane s HPV.

Na voljo so tri cepiva proti HPV:

• 2-valentno za zaščito pred okužbo z genotipoma HPV z visokim tveganjem 16 in 18;
• 4-valentno za zaščito pred okužbo s HPV 16 in 18 ter genotipoma HPV z nizkim tveganjem 6 in 11;
• 9-valentno za zaščito pred okužbo s sedmimi visokotveganimi genotipi HPV 16, 18, 31, 33, 45, 52, 58 in dvema nizkotveganima HPV 6 in 11.

Ker kljub cepljenju ostaja verjetnost za okužbo s preostalimi visokotveganimi HPV in razvoj RMV, je treba nadaljevati s preventivnimi ginekološkimi pregledi.

Za več informacij o cepljenju proti HPV se obrnite na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).