Onkološki inštitut Ljubljana (OIL) uspešno soustvarja evropski razvoj presejalnih programov za raka in prevzema vodilno vlogo pri zagotavljanju vzdržnosti organiziranega presejanja v Evropi v obdobju priprave novih priporočil. Projekt EUCanScreen z naslovom Implementacija novih evropskih priporočil za presejanje raka je osrednji del Evropskega načrta za premagovanje raka, katerega cilj je izboljšati in razširiti presejalne programe za raka v vseh državah članicah EU. Gre za enega najpomembnejših projektov na področju javnega zdravja, saj se posveča zmanjševanju bremena raka ter zagotavljanju enake dostopnosti do kakovostnega zdravstva za vse državljane Evropske unije. V Sloveniji vodi projekt doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., spec. javnega zdravja, vodja Državnega presejalnega programa za raka materničnega vratu in Registra ZORA na OIL ter vodja Državne komisije za presejanje.
Kaj prinaša EUCanScreen?
Osrednja naloga projekta EUCanScreen je omogočiti trajnostno izvajanje visokokakovostnih presejalnih programov za raka dojk, materničnega vratu in debelega črevesa ter postopno vzpostaviti na dokazih temelječe nove presejalne programe za raka pljuč, prostate in želodca, ki so bili nedavno priporočeni. Projekt, ki temelji na sodobnih znanstvenih dognanjih, bo pripomogel k zgodnejšemu odkrivanju bolezni, kar pomeni boljše možnosti za uspešno zdravljenje in povečano preživetje bolnikov.
Cilji projekta EUCanScreen:
1. Izboljšanje obstoječih presejalnih programov: Projekt bo poskrbel, da bodo uveljavljeni programi za raka dojk, materničnega vratu in debelega črevesa še naprej učinkoviti, dostopni in podprti z najnovejšimi smernicami.
2. Postopno uvajanje na dokazih temelječih novih presejalnih programov: Priprave na uvajanje novih presejalnih programov za raka pljuč, prostate in želodca bodo omogočile razširitev preventive in zgodnjega odkrivanja.
3. Zagotavljanje trajnosti: Pomemben poudarek bo na dolgoročni vzdržnosti implementacije in upravljanju programov, kar bo omogočilo stalno izboljševanje učinkovitosti presejanja v vseh državah EU.
4. Kakovostno zbiranje podatkov: Projekt bo izboljšal zbiranje podatkov o uspešnosti presejalnih programov, kar bo omogočilo natančno spremljanje in primerjavo med državami.
5. Enakost dostopa: Cilj projekta je zmanjšati neenakosti in zagotoviti, da vsi državljani EU, ne glede na svojo geografsko lokacijo ali družbeni status, pridobijo enak dostop do presejalnih programov.
6. Krepitev zmogljivosti: Poudarek bo na izboljšanju usposobljenosti strokovnjakov za izvajanje presejanja in povečanju zmogljivosti zdravstvenih ustanov za izvajanje teh programov.
7. Sodelovanje z drugimi projekti: Tesno sodelovanje z drugimi sorodnimi projekti, ki jih financira EU, bo zagotovilo usklajenost in sinergijo v boju proti raku.
Zakaj je to pomembno za vse nas?
Rak ostaja eden največjih zdravstvenih izzivov našega časa. Odkrivanje predrakavih sprememb in raka je ključno za zmanjševanje bremena raka tako na ravni posameznih držav kot EU. Učinkoviti presejalni programi omogočajo odkrivanje raka v zgodnjih fazah, ko so možnosti za ozdravitev največje. S pravočasnim odkrivanjem in zdravljenjem predrakavih sprememb lahko raka preprečimo. Z odkrivanjem in zdravljenjem zgodnjih rakavih sprememb pa izboljšamo izid zdravljenja ter kakovost življenja med in po zdravljenju. Cilj projekta EUCanScreen je, da bo imel vsak državljan EU enake možnosti za zgodnje odkrivanje bolezni, kar bo rešilevalo življenja in zmanjšalo obremenitev zdravstvenih sistemov.
Zakaj je projekt pomemben za Slovenijo?
V Sloveniji projekt poteka pod okriljem Onkološkega inštituta Ljubljana pod vodstvom doc. dr. Urške Ivanuš, dr. med., spec. javnega zdravja, vodje Državnega presejalnega programa za raka materničnega vratu in Registra ZORA ter vodje Državne komisije za presejanje. Projekt EUCanScreen ima izjemen pomen za Slovenijo, saj bo prispeval k nadaljnjemu razvoju in izboljšanju presejalnih programov v naši državi. “Slovenija je prevzela vodilno vlogo v evropskih prizadevanjih za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti organiziranih presejalnih programov, zlasti v času, ko se uvajajo nova priporočila in širijo programi presejanja.” izpostavlja doc. dr. Urška Ivanuš. S sodelovanjem v tem projektu bo Slovenija pomembno prispevala k vzpostavitvi in utrditvi priporočenih presejalnih programov v državah, kjer le-ti še niso implementirani, kar bo povečalo učinkovitost boja proti raku v širši evropski skupnosti.
Mednarodna razsežnost projekta
Konzorcij EUCanScreen združuje partnerje iz 29 držav, med njimi 25 držav članic EU ter Ukrajino, Moldavijo, Norveško in Islandijo. Projekt koordinira Univerza v Latviji, sodeluje pa še 28 pristojnih organov, 61 pridruženih partnerjev in 7 drugih sodelujočih organizacij. V projekt je vključen tudi slovenski Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Široko partnerstvo dokazuje, da gre za izjemno pomemben mednarodni projekt, ki združuje najboljše strokovnjake in znanstvene institucije v skupnem boju proti raku.
Trajanje in proračun projekta
Projekt EUCanScreen bo trajal štiri leta, njegov skupni proračun znaša skoraj 39 milijonov evrov. V tem obdobju si bo prizadeval doseči trajne spremembe na področju zdravstvene preventive in presejanja raka, s čimer bo Evropa naredila velik korak naprej v boju proti tej bolezni. Slovenija sodeluje v projektu EUCanScreen s proračunom, ki presega 3 milijone evrov. Projekt financira Evropska izvajalska agencija za zdravje in digitalno tehnologijo (HADEA), ki pokriva 80 % celotnih upravičenih stroškov, preostalih 20 % pa sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.
Predviden zaključek projekta je junija 2028, ko bo organizirana zaključna konferenca. Na konferenci bodo predstavljeni doseženi rezultati projekta, izbrane dobre prakse ter prikazan vpliv projekta na izboljšanje presejalnih programov in zmanjšanje bremena raka v Evropi. Z EUCanScreen se bo EU zavezala k bolj zdravim, enakopravnim in varnejšim skupnostim, v katerih ima vsak posameznik dostop do pravočasne zdravstvene oskrbe.
„Financirano s strani Evropske unije in Ministrstva za zdravje Republike Slovenije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije, Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HADEA) in Ministrstva za zdravje RS. Zanje ne morejo biti odgovorni niti Evropska unija ali HADEA, niti MZ RS.”
