Nova nadgradnja programa ZORA prinaša sodobnejše in zanesljivejše presejanje

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju državnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka je stopil v veljavo 20. maja 2026. Posodobitev pravilnika prinaša pomembno nadgradnjo presejalnega programa za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb materničnega vratu ZORA na podlagi najnovejših znanstvenih dokazov in evropskih priporočil. Novosti se bodo uvajale postopoma v obdobju petih let. Cilj nadgradnje presejalne politike programa ZORA je dodatno izboljšanje učinkovitosti presejanja za raka materničnega vratu, povečanje zanesljivosti odkrivanja predrakavih sprememb in zagotavljanje večje varnosti ob negativnem izvidu presejalnega testa.
 
Ključne nadgradnje programa ZORA

    1.    Uvaja se sodobnejši presejalni test z refleksno triažo – klinično preverjen test na človeške papilomaviruse (HPV test) z refleksno triažo HPV-pozitivnih iz istega vzorca, ki bo zamenjal dosedanji bris materničnega vratu za citološki pregled (test PAP). V naslednjih petih letih bomo ženske postopoma vključevali v presejanje s testom HPV. Dokler ženska ne bo vključena v presejanje s testom HPV, nadaljuje presejanje tako kot do sedaj, s citološkim pregledom brisa materničnega vratu. O začetku presejanja s testom HPV bomo pravočasno obvestili tako ginekologe kot ženske in splošno javnost, predvidoma v začetku leta 2027. Uporaba obeh presejalnih testov sočasno se odsvetuje. Svetuje se refleksna triaža - če bo imela ženska pozitiven izvid presejalnega testa HPV, bodo v laboratoriju iz istega brisa materničnega vratu opravili še triažni test (citološki pregled, test PAP), nadaljnja obravnava bo priporočena glede na rezultata obeh testov (presejalnega testa HPV in refleksne citologije), in sicer bodisi kolposkopija (za ženske z večjim tveganjem za predrakave spremembe ali raka materničnega vratu) ali kontrolni pregled čez eno leto ali več (ženske z manjšim tveganjem za predrakave spremembe ali raka materničnega vratu).

    2.    Uveden bo 5-letni presejalni interval za ženske z negativnim rezultatom presejalnega testa HPV. Ženske z negativnim rezultatom brisa materničnega vratu za citološki pregled (test PAP) nadaljujejo s 3-letnim presejalnim intervalom vse do prvega negativnega presejalnega testa HPV. 

    3.    Ciljna skupina presejanja bodo ženske od 25 do 64 let. Od 1. 1. 2027 dalje presejanje žensk, mlajših od 25 let, ni več priporočeno. 

    4.    Ženske po 64. letu niso več aktivno vabljene v program ZORA. Če ob izstopu nimajo potrjenega negativnega testa HPV, se bodo tudi v prihodnje lahko same naročile na presejalni pregled s testom HPV (ko bo ta uveden) pri izbranem ginekologu. Izstopni test HPV bo zadnji redni presejalni test, ki ga ženska opravi, preden doseže starost, pri kateri se presejanje zaključi. Ženske, ki imajo pri 64. letu ali pozneje negativen izstopni test HPV, imajo izjemno majhno tveganje za nastanek raka materničnega vratu, zato lahko presejanje varno zaključijo.

    5.    Cepljene in necepljene ženske proti HPV še naprej vključujemo v presejanje na enak način.

Zakaj zamenjava presejalnega testa in podaljšanje presejalnega intervala?

Visoko občutljivi HPV testi nudijo večjo varnost, kadar je izvid negativen, in bolje zaznajo predrakave spremembe in raka materničnega vratu, kadar je izvid testa pozitiven. 
Pozor, pozitiven izvid testa HPV še ne pomeni, da ima ženska predrakave spremembe ali raka, je pa bolj ogrožena in zato rabi dodatno diagnostiko, in sicer refleksno triažo s citologijo (test PAP). Tveganje za predrakave spremembe in raka materničnega vratu je ob negativnem testu HPV manjše kot po negativnem brisu materničnega vratu za citološki pregled (test PAP), zato lahko varno podaljšamo presejalni interval. Evropska priporočila priporočajo podaljšanje presejalnega intervala na 5, 7 ali celo 10 let. V Sloveniji smo se odločili za 5 let. 

Zakaj se bo začetek presejanja zamaknil na 25. leto starosti?

Evropska priporočila zelo jasno odsvetujejo presejanje pred 25. letom, saj je v starosti 20–24 let okužba s HPV zelo pogosta (pri približno eni od štirih necepljenih žensk), prav tako so pogoste predrakave spremembe materničnega vratu, ki pa jih večina spontano izzveni. Ker od prvih sprememb do razvoja raka materničnega vratu v povprečju mine 10 let ali več, je presejanje varneje začeti šele pri 25. letu starosti. Takrat lahko predrakave spremembe še vedno pravočasno odkrijemo in zdravimo, preden bi se razvil rak. Obenem je verjetnost, da bodo te spremembe spontano nazadovale, manjša. Vrh raka materničnega vrtu se pojavlja v starosti 40 do 50 let. Pred 25. letom se ta rak pojavi izjemno redko in izkušnje iz presejalnih programov, tudi programa ZORA, kažejo, da so to praviloma raki, ki jih s presejanjem ne moremo preprečiti. Izjemno pomembno pa je presejanje od 25. leta dalje, saj praviloma odkrivamo spremembe, ki bi nezdravljene vodile v raka. 

Noben presejalni test ni 100-odstotno zanesljiv, tudi test HPV ne. Zato še vedno velja, da naj bodo ženske pozorne in naj ob sumu na raka materničnega vratu čim prej pokličejo svojega izbranega ginekologa. Pomembno je, da bodo tudi v bodoče mlajše ženske še naprej obiskovale svojega izbranega ginekologa, bodisi v primeru težav, bodisi za posvet, kontracepcijo ali druge ginekološke storitve.   

Pomembno je tudi

Nadgradnja programa ZORA temelji na najnovejših znanstvenih dokazih ter evropskih priporočilih Mednarodne agencije za raziskovanje raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji (IARC/WHO) ter sodobnih smernicah Evropske komisije. Večina evropskih držav z organiziranimi, populacijskimi presejalnimi programi je presejanje s testom HPV že uvedla, tako da Slovenija sledi tako sodobnim znanstvenim dokazom kot preverjenim evropskim praksam.

Presejanje s testom HPV bo potekalo izključno v organiziranem populacijskem presejalnem programu ZORA, ki omogoča nadzor kakovosti testov, obravnave in kliničnih poti. Poteka posodobitev strokovnih smernic ter kliničnih poti, uvajanje nove presejalne politike pa bo podprto z novim informacijskim sistemom Zorica.

Rak materničnega vratu, ki je bil v začetku 60. let v Sloveniji najpogostejši rak pri ženskah, se zaradi uspešnega programa ZORA v zadnjih letih hitro približuje meji za njegovo odpravo kot javnozdravstvenega problema. To mejo bomo dosegli, ko bo število novih primerov padlo pod 4 na 100.000 žensk. Čeprav bo presejanje po novem manj pogosto, bo ženskam omogočalo še večjo varnost, ki se bo na populacijski ravni čez čas pokazala v še večjem zmanjšanju bremena raka materničnega vratu. Slovenija bo morda med prvimi v Evropi, ki bo dosegla odpravo tega raka.

Povezava do Pravilnika:

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju državnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka (Ur. l. RS, št. 509/2026)