Uvod
Metodološka navodila za kazalnike Programa ZORA vključujejo kazalnike, ki jih redno računamo in prikazujemo v različnih (letnih) poročilih Programa ZORA. Umeščeni so v tematska poglavja: Udeležba, Breme bolezni, Izvidi BMV, Izvidi HPV, Histopatološki izvidi, Upoštevanje ginekoloških smernic, Analiza časov in Ujemanje/povezava med izvidi, kumulativa. Pri vsakem kazalniku je poleg opisa opredeljeno:
- raven izračuna (izvajalec, npr. ginekolog, citopatološki laboratorij, patolog …),
- izračuni oz. statistični parametri (npr. povprečje, odstotek glede na vse izvide …),
- ciljne vrednosti (za ključne kazalnike),
- uporaba v shemi kakovost (ukrepi ob odstopanju od ciljnih vrednosti),
- morebitna stratifikacija (npr. po starosti, regijah …),
- vrsta poročila (v katera kazalnik vključujemo) in
- morebitna dodatna pojasnila.
Ključni kazalniki
V Programskih smernicah Državnega programa ZORA (1) so opredeljeni ključni kazalniki uspešnosti (angleško Key Performance Indicators, KPI), ki vključujejo časovno komponento, kakovost dela in učinek in ključni kazalniki aktivnosti (angleško Key Activity Indicators, KAI), ki vključujejo obseg opravljenega dela z referenčnimi vrednostmi. V metodoloških navodilih uporabljamo enotno oznako »ključni kazalniki« (KK). Gre za do pet kazalnikov za posamezno področje, ki so jih določile strokovne skupine DP ZORA in jih spremljamo še posebej podrobno ter na katerih temelji redni letni nadzor kakovosti.
Pri interpretaciji rezultatov si pomagamo s ciljnimi vrednostmi. Pri določitvi ciljnih vrednosti poznamo dva načina primerjave: primerjava izvajalcev med seboj (peer benchmark; primer kazalnika za citopatološki laboratorij: odstotek citopatoloških izvidov po posameznih kategorijah se ne razlikuje statistično značilno od povprečnih rezultatov za Slovenijo, stratificirano po starostnih skupinah, (sec-C003)), in primerjava z določenim standardom (sprejemljive/zaželene vrednosti; primer kazalnika za citopatološki laboratorij: 95 % vzorcev ocenjenih v 10 delovnih dneh, (sec-T002)).
Pri interpretacij odstopanj moramo upoštevati, da poznamo enostavne kazalnike, ki kažejo predvsem na delo določenega izvajalca (primer ginekologa: odstotek izvidov, kjer od odvzema do sprejema v laboratorij mine 5 delovnih dni ali manj) in kompleksne kazalnike, kjer ni mogoče enostavno izolirati vpliva različnih izvajalcev (primer kazalnika za citopatološke laboratorije: 4-letno tveganje za CIN2+ glede na kategorije presejalnega izvida). V primer kompleksnih kazalnikov, kjer torej sodelujejo različni izvajalci (laboratoriji in lahko tudi različni ginekologi, če npr. presejalni BMV in tkivo za histopatološki pregled ne odvzame ista oseba), je naloga strokovne skupine, da razišče razloge za odstopanje, še posebej zahtevna.