Za ženske

Vprašanja in odgovori

Prikaži vse
Skrij vse
  • 1. Ali moram na pregled, čeprav še nisem imela spolnih odnosov oz. jih imam le nekajkrat na leto?

    Če še niste imeli spolnih odnosov, sta zaradi zoženega vhoda v nožnico natančen pregled materničnega ustja in kakovosten odvzem citološkega brisa neizvedljiva. Za pravilno oceno brisa materničnega vratu pa sta natančen pregled materničnega ustja in kakovosten odvzem citološkega brisa ključnega pomena.

    V primeru redkih spolnih odnosov so ginekološki pregledi in odvzemi brisov materničnega vratu vsekakor potrebni in priporočljivi. Pogosto namreč pride do okužbe s humanimi virusi Papiloma (HPV) že pri prvem spolnem odnosu. Okužbe z genotipi HPV z visokim tveganjem lahko čez več let povzročajo predrakave spremembe in raka materničnega vratu tudi v primeru redkih spolnih odnosov. Pri številnih spolnih partnerjih je tveganje za okužbo s HPV večje, zato je tudi nevarnost za raka materničnega vratu povečana. Brise materničnega vratu je zato potrebno ponavljati na tri leta, vendar šele po dveh normalnih brisih v zaporedju enega leta. 

  • 2. Ali lahko dobim raka, če še nisem spolno aktivna?

    Predrakave spremembe in raka materničnega vratu povzročajo genotipi HPV z visokim tveganjem, s katerimi se okužimo pri spolnih odnosih. Ker še niste imeli spolnih odnosov, je verjetnost za okužbo minimalna, s tem pa je minimalno tudi tveganje za nastanek raka materničnega vratu. Prav zato priporočamo pričetek jemanja brisov materničnega vratu šele po pričetku spolnih odnosov. Z odvzemom brisa materničnega vratu namreč odkrivamo spremembe celic materničnega vratu, ki jih povzročajo HPV. Pri ženskah, ki še niso imele spolnih odnosov kakovosten odvzem brisa materničnega vratu ni mogoč.

  • 3. Kaj pomeni izvid C4?

    Izvid 'C' pomeni, da je bris ocenjen kot patološki, '4' pa pomeni vrsto patoloških sprememb. Številke, ki so na citološkem izvidu, so v šifre spremenjena imena celičnih sprememb in ne sledijo stopnji patoloških sprememb. Namenjene so izključno računalniški obdelavi. Zato ne povedo, kako hude so spremembe. Ginekolog vam mora pojasniti vrsto celičnih sprememb z besednim opisom in ne s številkami! Ginekolog žensko s patološkim izvidom povabi na ponovni pregled, kjer ponovno odvzame bris in po potrebi naredi tudi dodatne preiskave. Več o izvidih brisov materničnega vratu lahko preberete v poglavju Bris materničnega vratu (BMV) – test PAP.

  • 4. Ali morajo na pregled tudi ženske s posebnimi potrebami (invalidke, varovanke doma za ostarele)? Kateri ginekolog jih lahko sprejme?

    Vsekakor posebne potrebe niso omejitve, zaradi katerih bi bilo potrebno odstopati od sprejetih priporočil, ki veljajo za vse slovenske ženske. Za spolno nedejavne ženske s posebnimi potrebami veljajo enaka pravila, kot za ostale spolno nedejavne ženske. Spolno dejavne morajo hoditi na redne ginekološke preglede ne glede na posebne potrebe. Tiste, pri katerih so se pojavile težave, morajo na ginekološki pregled takoj. Ob naročilu na pregled naj sestro opozorijo na morebitne omejitve v gibanju oz. ostale težave. Tudi ženske s posebnimi potrebami se lahko naročijo pri katerem koli ginekologu, ki ga najdejo na seznamu ginekologov z naslovi, s telefonskimi številkami, čakalno dobo ter časom naročanja na naši spletni strani.

  • 5. Ali lahko dobijo raka tudi istospolno usmerjene ženske? Je pregled obvezen tudi za njih?

    Tudi istospolno usmerjene ženske lahko dobijo raka materničnega vratu, saj se okužba s HPV prenaša pri različnih oblikah spolnih odnosov (vaginalnih, analnih, oralnih). Ginekološki pregled je prav tako obvezen oz. enako priporočljiv kot za vse ostale spolno dejavne ženske.

  • 6. Ali lahko pride do okužbe s HPV tudi pri analnih spolnih odnosih?

    Da, tudi pri analnih spolnih odnosih lahko pride do okužbe s HPV, saj se HPV nahajajo na celotnem t.i. anogenitalnem področju, to je področju okrog zunanjega spolovila in anusa oz. zadnjika tako pri ženski kot pri moškem. Znano je, da prav genotipi HPV z visokim tveganjem povzročajo več kot polovico raka anusa pri ženskah ali moških. Več o HPV lahko preberete v poglavju HPV.

  • 7. Ali lahko dobim raka materničnega vratu tudi po cepljenju proti HPV?

    Da, vendar pa se glede na dosedanje izsledke raziskav po cepljenju tveganje za nastanek hujših predrakavih sprememb materničnega vratu in s tem raka materničnega vratu zmanjša za 70 %. Ker nobeno od cepiv ne ščiti pred vsemi HPV, ki povzročajo raka materničnega vratu, so še naprej potrebni redni ginekološki pregledi in odvzemi brisov materničnega vratu. Več o cepljenju proti HPV lahko preberete v poglavju Cepljenje poti HPV.

  • 8. Odstranili so mi maternico, sedaj pa sem prejela vabilo za ginekološki pregled. Ali mi lahko odvzamejo BMV?

    Če ste dobili vabilo DP ZORA in je bila pri vas maternica odstranjena (ne da bi bile prisotne predrakave spremembe materničnega vratu), potem pregleda zaradi odvzema citološkega brisa ne potrebujete več, ker je bil z maternico odstranjen tudi maternični vrat.

    Prosili bi, da nam pisni odgovor vseeno pošljete, saj tako zagotovite, da vam v prihodnje ne bomo več pošiljali vabil na preventivni ginekološki pregled. Na ginekološki pregled pa morate takoj, če bi se pojavile kakršne koli ginekološke težave. Prav tako je dobro, da greste na pregled, če ste imeli v preteklosti bolezenske spremembe rodil in so vam zato priporočali nadaljnje preglede. Podrobnejše nasvete vam bo najlažje posredoval vaš ginekolog ali ginekologinja, ki vas tudi najbolje pozna.

  • 9. Prejšnji mesec sem bila na pregledu pri ginekologu, sedaj pa sem dobila vabilo na pregled. Ali je kaj narobe z mojim zdravjem?

    Izvidi brisov materničnega vratu iz vse Slovenije se v Registru ZORA zbirajo z razumljivo manjšo zamudo, zato včasih na pregled povabimo tudi ženske, ki so imele odvzet bris pred kratkim. Opravičujemo se vam, da smo vas v skrbi za vaše zdravje nehote vznemirili.

  • 10. Kje lahko izvem, kdo je pregledal moj bris?

    Praviloma lahko vse informacije, ki se nanašajo na izvid vašega brisa, izveste od ginekologa oz. ginekologinje, ki vam je bris odvzel. Svetujemo vam, da se natančno pozanimate, kakšen je bil izvid vašega brisa, saj boste tako bolje razumeli, kdaj in zakaj morate ponovno na pregled. Nenazadnje boste na morebitne ginekološke težave, ki se bodo pojavile, bolj pozorne.

  • 11. Izgubila sem vabilo na preventivni pregled z odvzemom brisa materničnega vratu. Kaj sedaj?

    Pišite nam na elektronski naslov zora@remove-this.onko-i.si ali pa pokličite na tel. 01-5879-575. Poslali vam bomo novo vabilo.

  • 12. Ali moram doplačati preventivni pregled, če sem prejela vabilo?

    Oseba z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem je upravičena do brezplačnega preventivnega ginekološkega pregleda, če ga opravi v javnem zdravstvenem zavodu oz. pri zasebniku s koncesijo in po trenutno veljavnih smernicah. Preventivni ginekološki pregled zajema pogovor o vaših morebitnih ginekoloških težavah ter odvzem brisa celic materničnega vratu, ki jih nato v laboratoriju pogledajo ter ocenijo, ali so celice kakorkoli spremenjene. V primeru, da želite kakšno dodatno preiskavo, pa jo boste morali doplačati. Prav tako boste ponekod morali pregled doplačati, če ga opravite pri izbranem ginekologu na terciarni ravni. Več informacij lahko poiščete tudi na http://www.zzzs.si/.

  • 13. Ali lahko izberem ginekologa po želji, čeprav ta dela v drugem kraju?

    Seveda. Sezname ginekologov z naslovi, s telefonskimi številkami, čakalno dobo ter časom naročanja lahko najdete na naši spletni strani.

  • 14. Kje se lahko naročim, če začasno živim v drugi regiji?

    Lahko se naročite pri katerem koli ginekologu, ki ga najdete na seznamu ginekologov z naslovi, telefonskimi številkami, čakalno dobo ter časom naročanja.

  • 15. V dispanzerju z vašega seznama se nisem mogla naročiti, ker imajo že preveč opredeljenih žensk. Kaj mi svetujete?

    Svetujemo vam, da se naročite pri drugemu ginekologu s seznama. Morebitne težave pri naročanju nam lahko sporočite na elektronski naslov zora@remove-this.onko-i.si oz. nas pokličete na tel. 01-5879-575. 

  • 16. Čakalna doba je v resnici precej daljša, kot je objavljena na seznamu, ki sem ga prejela po pošti.

    Čakalne dobe, objavljene na seznamu, so uradne čakalne dobe, ki bi jih morali izvajalci upoštevati. Prosimo vas, da nam ta neskladja sporočite na elektronski naslov zora@remove-this.onko-i.si oz. nas pokličete na tel. 01-5879-575. Vprašanje pa lahko zastavite tudi na Zavod za zdravstveno zavarovanje.

  • 17. Ali lahko presejalni pregled opravim v Avstriji, če imam Evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja?

    Opravljanje presejalnega oziroma preventivnega pregleda v Avstriji je načrtovano zdravljenje v tujini, kar pa Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja ne pokriva. V kolikor bi storitev v Avstriji opravili samoplačniško, v Republiki Sloveniji ne boste upravičeni do povračila stroškov opravljene storitve na podlagi 44.c člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, saj so zdravstvene storitve na področju presejalnih programov, skladno s tretjim odstavkom navedenega člena, izločene iz pravice do povračila.

    Pojasnilo: Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja ne pokriva stroškov zdravljenja v državah članicah EU, EGP ter Švici, če je bil namen bivanja zavarovane osebe v teh državah zdravljenje. Kot slovenska zavarovana oseba imate med začasnim bivanjem v tujini (na zasebnem ali službenem potovanju, v času ko delate v tujini, na strokovnem izpopolnjevanju ali študiju v tujini) zagotovljene pravice do nujnih oz. potrebnih zdravstvenih storitev pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne, državne zdravstvene mreže. Nujno zdravljenje in nujna medicinska pomoč pomeni vse tiste zdravstvene storitve, ki jih ni mogoče odložiti, ne da bi bilo ogroženo življenje ali zdravje zavarovane osebe.

    Dodatne informacije: Nacionalna kontaktna točka, tel. št.  01/30-77-222. Informacije o načrtovanem zdravljenju v tujini lahko poiščete tudi na spletni strani www.nkt-z.si.

  • 18. Ali test PAP pokaže tudi spolno prenosne bolezni (SPB)?

    Pri testu PAP ginekolog odvzame bris materničnega vratu, ki ga razmaže na objektno stekelce, pošlje v citološki laboratorij, kjer ga pobarvajo po metodi Papanicolau (od tod ime). Presejalci in citologi nato bris pogledajo pod svetlobnim mikroskopom in iščejo patološko spremenjene celice – ki bi lahko kazale na predrakave ali rakave spremembe materničnega vratu. PAP test torej ne pove ali je prisotna spolno prenosna bolezen in ni diagnostični test za te bolezni. Tudi če je test PAP patološki ali če citologi pod mikroskopom vidijo druge spremembe. Za spolno prenosne bolezni so na voljo drugi testi. Če menite, da bi lahko imeli katero od spolno prenosnih bolezni, se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ginekologom.

  • 19. Naslednji teden imam pri svoji izbrani ginekologinji cepljenje z zadnjo/tretjo dozo cepiva proti HPV. Ali naj se cepim ali ne, glede na to, da se deklice v 6. razredu osnovne šole od leta 2014/2015 naprej cepijo samo z dvema dozama?

    Vsekakor vam priporočamo, da se cepite tudi s tretjo dozo cepiva proti HPV. Spremenjeno shemo cepljenja z dvema dozama cepiva je Evropska agencija za zdravila potrdila le za deklice, ki bodo prvi odmerek cepiva prejele v starosti pod 14 let (za štirivalentno cepivo) oz. pod 15 let (za dvovalentno cepivo), zato smo takšna priporočila sprejeli tudi pri nas. Izsledki nedavno objavljenih raziskav kažejo, da sta za zaščito pred izbranimi genotipi HPV pri tej starosti dovolj 2 odmerka cepiva prejeta s 6-mesečnim presledkom, zato bodo deklice v 6. razredu osnovne šole v šolskem letu 2014/15 cepljene z dvema odmerkoma cepiva namesto s tremi. Dekleta, ki so jih začeli cepiti pred sprejetjem novih priporočil in so že prejela dva odmerka s presledkom, krajšim od 6 mesecev (za 4-valentno cepivo) oziroma 5 mesecev (za 2-valentno cepivo), morajo za dokončanje osnovnega cepljenja prejeti še tretji odmerek. Za starejše ženske izsledki raziskav o zaščiti po cepljenju samo z 2 odmerkoma cepiva še niso na voljo, zato se za njih še vedno priporoča shema cepljenja s tremi odmerki.

    Več o cepljenju proti HPV si lahko preberete na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

  • 20. Imela sem izvid brisa PAP-C in imam kontrolo čez 6 mesecev, prijateljica pa je imela prav tak izvid in kontrolo že čez 1 mesec. Zakaj ta razlika in ali ne bo čez 6 mesecev prepozno?

    Izvid PAP-C ne pove veliko o izvidu vašega brisa,  saj je "C" samo računalniška koda, ki pove, da izvid ni bil negativen in da rabite kontrolni pregled ali pa kolposkopijo − odvisno od tega, ali so bile spremembe celic blage ali hujše:

    • Če so bile celice v vašem brisu le blago spremenjene (APC-N, PIL-NS), rabite kontrolni pregled z brisom (in običajno tudi triažnim testom HPV) čez okoli 6 mesecev. V večini primerov bodo do takrat spremembe izzvenele same po sebi – če se to ne bo zgodilo, boste takrat povabljeni na kolposkopijo.
    • Prav tako boste na kolposkopijo povabljeni, če so bile v vašem brisu že prvič prisotne hujše spremembe (PIL-VS, patološke spremembe žleznih celic ipd.). To še ne pomeni, da imate predrakave ali rakave spremembe, je pa treba to izključiti. Pri kolposkopiji ginekolog med ambulantnim ginekološkim pregledom pogleda maternični vrat s posebnim mikroskopom – kolposkopom. Če vidi spremembe, odščipne košček tkiva (biopsija). Tkivo pošlje v histopatološki laboratorij, in če patologi potrdijo, da gre za predrakavo spremembo visoke stopnje (CIN 2 ali več), je na mestu zdravljenje – praviloma konizacija. Zdravljenje predrakavih sprememb je zelo učinkovito in uspešno, s tem preprečimo, da bi se iz predrakavih sprememb razvil rak materničnega vratu.

    Če niste prepričani o tem, kakšne spremembe celic ste imeli, ali ne veste ali ste povabljeni na kontrolni pregled ali kolposkopijo, predlagamo, da pokličete svojega ginekologa in ga zaprosite za pojasnilo. On vas najbolje pozna, zato vam bo znal najbolje odgovoriti na vaša vprašanja. 

  • 21. Cepljena sem proti HPV in me zanima, ali se moram še vedno udeleževati preventivnih pregledov pri ginekologu?

    Dobro je, da ste cepljeni proti HPV, saj ste s tem pomembno zmanjšali tveganje za okužbo s HPV in imate tudi veliko manjšo verjetnost, da bi kadarkoli zboleli s predrakavimi spremembami ali rakom materničnega vratu. Cepljenje z dvo- ali štirivalentnim cepivom zaščiti pred najpogostejšima onkogenima genotipoma HPV (16 in 18), ki povzročata okoli 50 % predrakavih sprememb materničnega vratu visoke stopnje in okoli 70 % raka materničnega vratu. Tveganje je najmanjše, če se cepljenje izvede po nacionalnem programu v 6. razredu osnovne šole. Dekleta in ženske, ki so bile cepljene po začetku spolnih odnosov, imajo sicer še vedno pomembno manjše tveganje kot necepljene vrstnice, vendar lahko večje kot cepljene po programu − cepivo je namreč profilaktično in ne terapevtsko, zato nima učinka na okužbe, ki so že prisotne ob cepljenju (zelo pogoste). Ker cepljenje ne zavaruje pred čisto vsemi genotipi HPV, ki lahko povzročajo raka materničnega vratu, obstaja pri vas še vedno (sicer veliko manjše) tveganje, da se te spremembe vseeno pojavijo – zato vam kljub temu svetujemo, da se udeležujete rednih preventivnih pregledov za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu v okviru programa ZORA pri svoji izbrani ginekologinji/ginekologu. 

    Dodatne informacije o cepljenju proti HPV so dostopne na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ)

  • 22. Ali potrebujem kontrolni pregled pri ginekologu, če je izvid mojega brisa negativen, vendar je prisotna parakeratoza ali hipekeratoza? Kakšna je nevarnost, da imam raka materničnega vratu?

    Nevarnost, da imate ob takem izvidu predrakave ali rakave spremembe materničnega vratu je izjemno majhna, prav tako je majhna verjetnost, da boste za rakom materničnega vratu zboleli v prihodnosti. Kljub temu je pri takem izvidu potreben kontrolni pregled z brisom materničnega vratu, ki ga opravite pri svojem izbranem ginekologu. V vašem brisu v citološkem laboratoriju sicer niso odkrili patoloških sprememb, ki bi lahko kazale na povečano nevarnost za  predrakave ali rakave spremembe materničnega vratu, zato so ga ocenili kot negativnega. So pa opazili neneoplastične (reaktivne) spremembe posebne vrste (hiper/parakeratoza), ki niso patološke, vendar kažejo na obrambni odziv sluznice materničnega vratu. Ker se za takim izvidom lahko skrivajo začetne patološke spremembe, je treba bris ponoviti čez okoli 12 mesecev. Če je bil to vaš prvi presejalni pregled (vstopnice v DP ZORA), morate po takem izvidu opraviti dva kontrolna pregleda v razmi¸ku 12 mesecev  - v 3-letni presejalni interval se vključite šele takrat, ko bo vaš izvid dvakrat zaporedoma negativen (brez hiper/parakeratoze). Za ženske, ki se redno udeležujete presejalnih pregledov vsake 3 leta, zadostuje en kontrolni pregled z negativnim izvidom BMV (brez hiper/parakeratoze).

  • 23. Ali okužbo s HPV lahko pozdravimo?

    Okužbe s HPV zelo učinkovito preprečujemo s cepljenjem proti HPV. Ko enkrat do okužbe pride, zanjo ni zdravila; zdravimo lahko le spremembe, ki jih okužba povzroča. Velika večina žensk, ki so okužene s HPV, nima nobenih znakov bolezni in ne potrebuje nobenega zdravljenja. Prav tako zdravljenja ne potrebujejo njihovi partnerji. Če okužba povzroča predrakave spremembe, je potrebno zdravljenje. Spremembe odkrivamo z brisom materničnega vratu za citološki pregled (BMV oziroma test PAP), ki ga opravi ginekolog med rednim preventivnim ginekološkim pregledom vsake tri leta. Če ima ženska spremembe nizke stopnje (PIL-NS/CIN 1) ali genitalne bradavice, jih zdravimo z uničevanjem sprememb z laserjem ali krioterapijo. Sprememb nizke stopnje praviloma ne zdravimo takoj, temveč samo, če vztrajajo, saj te spremembe pogosto izzvenijo same, brez zdravljenja. Predrakave spremembe visoke stopnje (PIL-VS/CIN2 ali CIN3 ali predrakave spremembe žleznega epitela) praviloma zdravimo tako, da izrežemo del materničnega vratu (konizacija ali LLETZ). 

    Čeprav cepljenje ne pozdravi že obstoječih okužb, je lahko koristno tudi, če je okužba že prisotna, saj lahko zaščiti pred okužbo z drugimi genotipi HPV ali pred ponovno okužbo z istimi genotipi, če se ob okužbi ni razvila imunska odpornost. Brezplačno se lahko cepijo le deklice v 6 razredu osnovne šole in zamudnice, dokler se šolajo. Za vse ostale je cepljenje samoplačniško. Vse več je dokazov, da cepljenje proti HPV po zdravljenju predrakavih sprememb (konizaciji) zmanjša verjetnost ponovitve bolezni. Kadilkam se svetuje opustitev kajenja. Pri kadilkah je verjetnost predrakavih in rakavih sprememb ob okužbi večja, saj je verjetnost očiščenja okužbe manjša. 

    Več si lahko preberete v knjižici Kaj morate vedeti o HPV.

  • 24. Nisem se cepila proti HPV v okviru sistematskega pregleda, zdaj pa bi se želela. Kje se lahko cepim?

    Zamudnice za cepljenje proti HPV so dekleta, ki so obiskovale 6. razred v šolskem letu 2009/10 ali kasneje in še niso bile cepljene proti HPV. Vsa rutinska cepljenja praviloma opravljajo pediatri, šolski in študentski zdravniki, enako velja tudi za cepljenje zamudnic proti HPV. Brezplačno cepljenje lahko opravite ob prvem naslednjem sistematskem pregledu ali po dogovoru s svojim šolskim ali študentskim zdravnikom. Cepijo lahko tudi ginekologi in drugi osebni zdravniki, vendar tega ne izvajajo rutinsko, zato morajo cepivo posebej naročiti.